Nazaj na vrh
Back

Dolgoročni učinki EPK v istrski regiji

Foto: Peter Litavsky

 

Kulturni učinek

Družbeni učinek

Ekonomski učinek
  • Dvig kakovosti kulturne ponudbe in okrepitev mednarodnega profila regije bosta prinesla večjo ozaveščenost, zanimanje in priznanje za celotno regijo po vsej Evropi, pa tudi nova občinstva in veliko novih projektov mednarodnega sodelovanja v kulturnem sektorju.
  • Participacija, pobude od spodaj navzgor in neodvisne kulturne dejavnosti bodo postale pogostejše, kar bo spodbudilo spremembo pri upravljanju kulture, in sicer v smislu drže, ki bo manj usmerjena v nadzor.
  • Sodobni, napredni umetniški dosežki bodo regijo umestili med moderna evropska mesta oziroma somestja.
  • Sistematično in koordinirano kulturno sodelovanje med občinami in institucijami bo privedlo do skupne kulturne identitete Istre kot enotnega kulturnega prostora.
  • Pionirska vloga umetnosti in kulture pri odpiranju okoljskih razprav bo privedla do prožnosti in zelene usmerjenosti v kulturnem sektorju.

 
  • Ljudje, ki postajajo bolj proaktivni, participativni in zagnani pri oblikovanju svojega kulturnega okolja, ustvarjajo nove vitalne skupnosti, ki igrajo ključno vlogo pri doseganju dobrega počutja in sreče.
  • Dobro zasnovani, visokokakovostni projekti in participativni dogodki bodo pomagali ljudem, da prepoznajo večkulturnost regije in skupno kulturno dediščino kot pomembni vrednoti in potencial za prihodnost. To bo vodilo k višji stopnji sprejemanja, solidarnosti in strpnosti.
  • Bolj razsvetljen pristop k našemu okolju in naravni dediščini bo pripomogel k obnovitvi prostora, ki je prijaznejši za življenje, tako v mestih kot tudi ob morju in na podeželju.
  • Pionirska vloga umetnosti in kulture pri odpiranju okoljskih razprav bo vodila do deljene ozaveščenosti in večjega aktivizma občanov v boju proti podnebni krizi.
  • Neprekinjeno razpravljanje o aktualnih evropskih temah in sodelovanje v mednarodnih mrežah bosta pripeljala do izboljšanega razumevanja Evrope kot skupnosti deljenih vrednot, ki krepi mobilnost.
  • Ustvarjalnejši ekosistem bo spodbujal inovativnost in podjetniški duh ter s tem pomagal poživiti ekonomijo.
  • Regija z visokokakovostno kreativno industrijo je privlačen kraj za življenje in delo, odprt za investitorje v trgovino in industrijo.
  • Vznemirljiva, visokokakovostna kulturna ponudba bo pritegnila nova občinstva, obiskovalce in turiste iz Slovenije, čezmejnih regij in Evrope, kar bo porajalo gospodarsko rast.

 

 

 

 

EPK in donosnost naložb:

Različne lestvice, drugačne okoliščine, vendar pa je stari povprečni rezultat, poenostavljen in izpeljan iz obsežnega Palmerjevega poročila, ocenjen na 1:7. Glej TUKAJ.

Druge raziskave kažejo bolj ali manj podobno –  donos 8 € za vsak vložen evro. Več TUKAJ.

Glej tudi strani od 11 naprej: TUKAJ

Nekateri ugotavljajo, da je to “podvig, ki se ga je vredno lotiti” – deset let pozneje. Več TUKAJ.

Posodobljeni EKONOMSKI UČINKI IN TURIZEM – EPK PLOVDIV (2019)

• 1.215.696 odraslih državljanov Bolgarije je obiskalo vsaj en dogodek programa EPK Plovdiv 2019.
• Obiskovalec med obiskom mesta porabi povprečno 175 BGN (88 €).
• V zadnjih dveh letih bolgarski obiskovalci kulturnih prireditev prinašajo približno 400 milijonov BGN (200 milijonov €) prihodkov (brez prevoza in vstopnic)
• Porast tujih turistov je 27-odstoten (po podatkih Državnega statističnega inštituta, t. j. le za večje nastanitve), skoraj polovica med njimi pa je državljanov EU.
• Pri prenočitvah beležijo skoraj 18-odstotno trajnostno rast, prihodki s tega naslova pa so se povečali za 9% in (po podatkih NSI samo za večje nastanitve) dosegli 29 milijonov BGN (14,5 milijona €).
• Število registriranih podjetij v sektorju “Kultura, šport in zabava” se je v Plovdivu povečalo za 25%, število zaposlenih pa za 16%.

VPLIVI NA IDENTITETO IN PODOBO

• Leta 2019 je 85% odrasle populacije v državi že vedelo, da je bil Plovdiv izbran za Evropsko prestolnico kulture (za primerjavo – leta 2017 jih je to vedelo 57%).
• Število obiskovalcev iz Bolgarije se je potrojilo, še posebej za obisk kulturnega dogodka ali lokacije (za primerjavo – 10,7% leta 2015 in 38,6% leta 2019).
• Leta 2019 se je delež prebivalcev Plovdiva, ki se prepoznavajo kot državljani EU, povečal na 43,3%. Leta 2017 je bil ta delež za 10% manjši.
• Neposrednih partnerstev z ustvarjalnimi organizacijami in umetniki iz Evrope, s katerimi je Plovdiv 2019 sodeloval pri izpolnjevanju merila evropske razsežnosti programa v letu 2019, je bilo več kot 130.
• Število dogodkov z mednarodno udeležbo se je v primerjavi z letom 2017 štirikrat povečalo. Leta 2019 jih je bilo 80.

TRENDI V ODNOSU DO KULTURE

• 1.215.696 odraslih državljanov Bolgarije (22% prebivalstva) in 32% prebivalcev regije je obiskalo vsaj eno prireditev programa EPK Plovdiv 2019.
• Rast števila obiskovalcev iz države je trajnostna – od 28% leta 2017 do 39% leta 2019 (t. j. dva milijona dvesto tisoč odraslih državljanov).
• Narašča tudi število prebivalcev Plovdiva, ki pogosto obiskujejo kulturne dogodke, in sicer od 28% leta 2017 prek 40% leta 2018 do 44% leta 2019. 60% od slednjih je obiskalo dogodek iz programa EPK.
• Najbolj obiskane prireditve so bili koncerti, glasbeni dogodki in festivali, sledili so gledališki dogodki, razstave in dogodki v Ustvarjalni četrti Kapana.
• Skoraj 2.000 od 3.632 vprašanih obiskovalcev kulturnih prireditev je izrazilo visoko stopnjo zadovoljstva z vsebino.