Kratki, a pomenljivi slogan našega projekta poziva k temu, da bi s pomočjo umetnosti in kulture sprožili močan Val sprememb. Prepričani smo, da ga (že dolgo) potrebujemo, in zdaj je prava priložnost, da ga spodbudimo in da nas poveže: med sabo in z naravo.
Ideja
V Istri se lokalno prebivalstvo že stoletja spopada z mejami: spremenljivimi na kopnem, nedoločenimi na morju, mentalnimi v glavah. Kljub temu pa enotnost istrskega polotoka ni samo zemljepisna, saj na njem že od šestega stoletja naprej sobivajo vsaj tri različne kulture in štirje jeziki. EPK potrebujemo tudi zato, da bi s pomočjo umetnosti in kulture spodbudili spravo s preteklostjo v tem delu Evrope, kjer se srečujeta Vzhod in Zahod in kjer se morje sreča s kopnim. Zato smo se štiri slovenska istrska mesta (Piran, Izola, Koper in Ankaran) povezala in v želji po promociji enotne čezmejne destinacije kulturnega turizma pripravila skupni evropski projekt – kandidaturo za EPK 2025 pod imenom Piran-Pirano 4 Istria 2025, pri kateri partnersko sodelujejo Istrska županija skupaj z občinami Buje, Umag, Poreč, Novigrad, Rovinj, Labin, Vodnjan, Pulj, Opatija, Buzet in Pazin na Hrvaškem in Regija Veneto ter mesta Trst, Milje in Benetke v Italiji.
Val sprememb pa ne ruši samo meja med nami, temveč ima tudi (in predvsem) pomembno vlogo pri ponovni vzpostavitvi vezi z naravo. Naš odnos z naravnim svetom je namreč skrhan, kar pa ne velja samo za tiste, ki živimo ob morju. Znanstveniki in tudi umetniki čedalje pogosteje zahtevajo, naj potegnemo zasilno zavoro. Vedemo se, kot da smo podedovali neizčrpno bogastvo od preteklosti, v resnici pa si ga izposojamo od prihodnosti. Leta 2019 je slovenska obalna mesta poplavilo morje. Z Valom sprememb bomo predlagali nove načine mišljenja, čutenja in delovanja v zvezi z naravo in njenimi preobrazbami, z razvojem zaledja in morskih povezav, s kulturno dediščino in prihodnostjo trajnostnega turizma. Tudi te zaveze in priložnosti nam prinaša Val sprememb.
Ime in logotip
Ime Piran-Pirano 4 Istria 2025 v sebi nosi osnovno idejo: štiri slovenske istrske občine – kar ponazarja številka 4 – v kandidaturi nastopamo kot partnerke. Pridružila so se nam italijanska mesta Trst, Benetke in Milje ter Regija Veneto, na hrvaški strani pa v okviru Istrske županije, ki je tudi partnerka pri prijavi, občine Buje, Umag, Poreč, Novigrad, Rovinj, Labin, Vodnjan, Buzet, Pulj in Pazin ter Opatija iz Primorsko-goranske županije. Štirica v imenu ima tako dvojno vlogo: poleg tega, da ponazarja štiri povezane slovenske istrske občine, pa v (angleškem) izgovoru prevzame tudi pomen »za« (for): Piran ZA Istro, kar priča o večnacionalnem pečatu kandidature. V njenem osrčju pa ostajajo štiri slovenska mesta: Piran, Izola, Koper in Ankaran (z okrajšavo P.I.K.A.). In prav P.I.K.A. je bila navdih za oblikovno zasnovo logotipa naše kandidature, ki ga tvorijo stilizirane označbe navtičnih zastav začetnic imen sodelujočih mest.
Razvoj projekta
Zelo smo se razveselili novice, da je naša kandidatura prestala soočenje s kritičnim očesom strokovnega sveta in se uvrstila v drugi krog izbora. Strokovni svet je podal priporočila za izboljšanje in dopolnitev našega projekta, s čimer se polni novega poleta ukvarjamo v zadnjih mesecih. To obdobje je žal zaznamovala tudi pandemija Covid-19, vendar nismo dopustili, da bi nas to ohromilo, temveč smo vzpostavili nove poti za snovanje idej in programa. Ekipa, ki pripravlja kandidaturo, je med drugim načrtovala in izvedla tri sklope delavnic „Tlakovec“ za krepitev zmogljivosti, ki so vse poletje 2020 tlakovale pot do končne vsebine kulturnega programa. S pripravo druge kandidaturne knjige bomo zaključili svojo pot do izbora slovenskega mesta, ki bo leta 2025 prevzelo naziv EPK.
Kako delamo
Participatorni proces ustvarjanja kulturnega programa naše kandidature poteka pod taktirko mednarodno priznanega umetniškega vodje Chrisa Baldwina, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu s skupnostmi in kulturnimi delavci. Njegov pristop, navdahnjen s pedagoškimi načeli Paula Freira, se vedno začenja z vprašanjem: “Kaj si želimo izvedeti, se naučiti, kako o tem govoriti in kaj ustvariti – skupaj?” Ustvarjanje kulturnega programa v določenem okolju se tako kaže kot velika priložnost za vse vpletene, da se vprašajo o svojih željah in skrbeh. Vloga umetniškega vodje pa je predvsem v tem, da spodbuja in podpira razvoj vizije, a je nikoli ne vsiljuje.
Druga prijavna knjiga
TUKAJ si lahko ogledate našo drugo prijavno knjigo – VAL SPREMEMB.