V projektni ekipi za kandidaturo Pirana za Evropsko prestolnico kulture Piran2025 (EPK PI2025) globoko obžalujemo raven razprav, ki jih je bil projekt deležen v zadnjih dneh in so bile povezane z njegovo obravnavo na izredni seji občinskega sveta Občine Piran 23. novembra. Pojasnila, ki smo jih pripravili, dolgujemo tudi javnosti, občinstvu ter številnim ustvarjalcem in ustanovam, ki delujejo na področju kulture v Sloveniji in v šestih sredozemskih državah ter še 35 državah Evropske unije, in 512 organizacijam, ki so pri pripravi kandidature sodelovale ter jo podprle. Kandidaturi in skupni kulturni strategiji so pritrdili tudi svetniki občin Izola in Ankaran ter Mestne občine Koper, ki so svoje soglasje pospremili z aplavzom.
Evropska prestolnica kulture kot najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture v svojem temeljnem cilju poudarja bogastvo in raznolikost evropskih kultur, skupne kulturne dediščine, spodbujanje medkulturnega dialoga in večanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani. Priprava kandidature zato že v osnovi pomeni sodelovanje in vključevanje in je ni možno pripraviti kot projekt posameznikov, ene skupine, občine ali države, njen cilj pa so vselej trajnostni in dolgoročni razvojni vplivi.
V razpravi, povezani z obravnavo na seji občinskega sveta Občine Piran, so nam v prvi vrsti očitali, da priprava skupne kulturne strategije občin slovenske Istre ni bila dovolj vključujoča in da naj bi predlagana vzpostavitev skupnega koordinacijskega telesa ogrožala sedanji in prihodnji razvoj javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture v slovenski Istri, ter kulturne ustvarjalce, prizadete zaradi posledic zdravstvene krize.
Naše stališče in namen sta povsem nasprotna: prav zaradi razmer, v katerih sta se znašli kultura in družba kot celota, je potrebno še veliko več povezovanja in sodelovanja med občinami ter ustanovami v slovenski Istri, proces pridobivanja naziva in sam naziv Evropska kulturna prestolnica pa sta velika priložnost za razvoj kulture in z njo povezanih dejavnosti na območju slovenske Istre in v čezmejni regiji. Da smo pripravili kandidaturo, ki ima močan evropski značaj, so spodbudno ugotovili člani mednarodne komisije, ki je pregledala prvo prijavno knjigo naše kandidature EPK PI2025. V njeno pripravo smo tvorno vključevali vse segmente kulturne ustvarjalnosti v štirih občinah slovenske Istre, od kreativne in umetniške sfere do javnih zavodov s področja kulture, nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Njen nastanek je rezultat dela umetniškega sveta, ki šteje 25 članov, širokega kroga udeležencev delavnic in drugih zainteresiranih skupin, dejavnih v različnih fazah procesa.
Drugo prijavno knjigo z naslovom Val sprememb smo oddali v prijavnem roku. Umanjkali sta ji enotna podpora vseh občinskih svetov in strateška zaveza vseh štirih občin (odsotnost regij v Sloveniji nadomeščamo z medobčinskim povezovanjem), ki predstavlja podlago za kandidaturo.
Čas pandemije, ki pritiska na družbo in kulturo z vso močjo, nam narekuje, da je treba sodelovanje v družbi, med občinami in na področju kulture, močno okrepiti. To nam je nakazala tudi raziskava, ki je bila poleti izvedena med kulturnim občinstvom v občinah slovenske Istre. Z umikom podpore občinskega sveta Občine Piran in s težko razumljivim razmišljanjem direktorjev uglednih javnih kulturnih zavodov (med katerimi je večina obenem tudi članov umetniškega sveta EPK PI2025) se slovenska Istra odpoveduje sodelovanju na evropski olimpijadi duha, kar Evropska prestolnica kulture vsekakor je. S to željo smo tudi vodili pripravo prijave in sodelovali pri pripravah skupne strategije, in zavračamo očitke, da je bil naš primarni namen zasedanje položajev.
Občinske svetnike Občine Piran in vse zainteresirane občane vabimo, da si preberejo drugo prijavno knjigo Val sprememb, S kandidaturo EPK PI2025 ali brez nje, val sprememb je tu. Kulturni, politični, človeški dialog in sodelovanje pa danes potrebujemo bolj kot kdajkoli.
Za boljši uvid v potek dela preteklih dveh let navajamo nekaj podatkov in dejstev.
Proces priprave kandidature
- Začetek postopka priprave marca 2019 − imenovanje delovne skupine s strani štirih istrskih občin, v katero so vključeni lokalni in tuji strokovnjaki.
- Imenovanje umetniškega sveta s 25 člani (s strani županov štirih občin), ki ga sestavljajo predstavniki deležnikov s področja kulture iz vseh štirih občin: javni zavodi, univerza, raziskovalne ustanove, kulturni producenti.
- Povabilo na delavnice okrog 300 predstavnikom, deležnikom po vsebinskih skupinah: “mladi kreativci in umetniki”, “izobraževanje”, “okolje”, “NVO s področja kulture”, “gospodarstvo”.
- Delavnice, na katerih je sodelovalo 50 udeležencev, ki so se odzvali povabilu, v poletju 2019.
- Anketa o zadovoljstvu nad kulturno ponudbo med prebivalstvom.
- 50 odprtih sestankov s preko 70 deležniki, na katerih smo pridobili 150 projektnih idej, ki smo jih združili v 26 projektnih sklopov, november 2019.
- Priprava prve prijavne knjige, december 2019.
- Soglasna podpora prvi projektni knjigi vseh štirih obalnih občinskih svetov, devetih mest hrvaškega dela Istre, Milj in Trsta (glasovanja na občinskih svetih).
- Podpora občinskih svetov (Piran, Izola, Koper, Ankaran) prijavi in Izjavi o strategiji PIKA, prvemu zametku Strategije.PIKA, ki napoveduje in časovno opredeli nastanek Strategije.PIKA, november 2019.
- Zagovor prve prijavne knjige pred mednarodno komisijo in uvrstitev v drugi krog, februar 2020.
- Nadaljevanje dela s predstavniki 57 projektov, vključenih je okrog 100 sodelujočih, marec−avgust 2020.
- Vstop v ekipo prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj, avtorice predgovora k drugi prijavni knjigi in Nobelove sonagrajenke, raziskovalke na področju podnebnih sprememb, redne profesorice na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnice Katedre za agrometeorologijo, članice Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi. Osrednja tema naše druge prijavne knjige je okoljska kriza.
- Sodelovanje prek 100 kulturnih delavcev, umetnikov, ustvarjalcev iz regije in širše Slovenije pri pripravi 57 projektnih predlogov, podpis pisem o nameri za projektno sodelovanje s 512 partnerskimi ustanovami iz 41 držav.
Strategija Kultura.PIKA
Zaradi pomembne, ključne funkcije, ki je skupna podlaga za razvoj kulture štirih občin ima za uspeh kandidature, je ekipa sodelovala tudi pri procesu priprave strategije Kultura.PIKA, in sicer tako da je:
- Po predstavitvi programa umetniškemu svetu, vključno z javnimi zavodi, pozvala k sodelovanju pri pripravi strategije – september 2020.
- Sodelovala pri organizaciji delavnice za pripravo vizije in ključnih ukrepov strategije – sodelovalo 34 predstavnikov deležnikov s področja kulture (javni zavodi, NVO, univerza, ZRS), 52 deležnikov je bilo vključenih prek spletne platforme, oktober 2020.
- Načrti za vsebinsko načrtovanje šestih investicijskih lokacij na področju kulture.
- Priprava in oddaja druge prijavne knjige – november 2020
Podatki o finančnem ustroju projekta
Ocenjena vrednost projekta EPK od leta 2021 do leta 2026: 26.690.000 EUR.
Viri financiranja:
- Skupni prispevek štirih občin v obdobju od leta 2021 do leta 2026: 12.015.000 EUR
- Prispevek Republike Slovenije v obdobju od leta 2021 do 2026: 10.000.000 EUR (obstoječi sklep vlade)
- Prispevek regijskih partnerjev v obdobju od leta 2021 do leta 2026 (Italija, Hrvaška, že podpisana pisma o nameri s finančno oceno): 1.150.000 EUR
- Evropska sredstva 2021−2026: 1.825.000 EUR
- Sponzorji, prodaja vstopnic 2021–2026: 1.700.000 EUR (pisma o nameri, podpisana z večjimi gospodarskimi družbami)
Podpora s strani ustvarjalcev kulturnega programa
Dejstvo, da je bil postopek priprave voden vključujoče in transparentno, dokazuje tudi pismo podpore s strani ustvarjalcev kulturnega programa, ki so ga do sedaj podpisali:
Hana Ostan Ožbolt in Lena Pislak, Fundacija ULAJ,
Andrej Koruza in Gaja Mežnarić Osole, Društvo Trajna
Neža Čebron Lipovec
Tatjana Jercog, Društvo prijateljev glasbe
Agata Tomšič in Davide Sacco / ErosAntEros
Katarina Juvančič, samostojna delavka v kulturi
Maja Smrekar
Tadej Droljc
Marco Artusi, Matàz Teatro/Dedalofurioso
Gašper Malej, KUD AAC Zrakogled
Marko Vivoda, Stran 22
Boštjan Bugarič, KUD C3 – Avtomatik Delovisce
Janez Dovč in Goran Krmac, Zavod Godibodi
Saša Spačal
Robertina Šebjanič
Samanta Kobal/Gajbla
Urška Bradaškja-igralka, pedagoginja
Tatiana Kourotchkina, Quo Artis
Emilia Mårtensson/Beyond Vocals
Irena Urbič, Forum Tomizza
Majda Božeglav Japelj, Obalne galerije Piran
Lorena Pavlič, Zavod Otok
Mario Steffè, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper
Manuela Rojec, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
Romana Kačič, ABBAKUM
Marko Strle, CKSG
Neva Zajc, Primorski poletni festival